Aprilska delavnica v okviru projekta EU CONVINCE, ki ga sofinancira Erasmus+ in ki ga skupaj izvajajo Evropska zveza delodajalcev na področju izobraževanja (EFEE) , evropsko združenje ravnateljev ( ESHA) in Evropski sindikalni odbor za izobraževanje (ETUCE) z naslovom Izobraževanje za digitalno demokratično državljanstvo v dobi interneta: izzivi in priložnosti, je tokrat potekala v Berlinu. Namen je bil predstaviti dobre prakse in spoznati rešitve na področju digitalizacije za vključujoče izobraževanje ter odgovorne uporabe informacijsko-komunikacijskih tehnologij in družbenih omrežij v šolah v kontekstu demokratičnega digitalnega državljanstva. Sodelujočim nam je bila dana podpora v obliki treninga in vodenja do uspešnih in inovativnih pristopov in metod državljanske vzgoje in vzgoje za človekove pravice. Leta 2018 je Evropska Komisija predlagala Strategijo za razvoj digitalnih kompetenc na področju izobraževanja, t.i.m Akcijski načrt za digitalno izobraževanje z namenom vzpostaviti ukrepe za boljšo uporabo digitalnih tehnologij na področju poučevanja in učenja ter razvoja digitalnih kompetenc in veščin. Glede na definicijo Sveta Evrope je digitalno državljanstvo sposobnost pozitivnega, kritičnega in strokovnega angažiranja v digitalnem okolju , ki temelji na veščinah učinkovite komunikacije in ustvarjalnosti ter vključuje družbeno participacijo, ki spoštuje človekove pravice in dostojanstvo z odgovorno uporabo informacijsko-komunikacijskih tehnologij.
Predstavitve so imeli Dominique Danau , ki je predstavila rezultate raziskave EU CONVINCE, Elizabeth Milovidov iz Sveta Evriope, ki je predstavila odgovorno uporabo informacijsko-komunikacijskih tehnologij in družbenih omrežjih v šolah , profesorica Lowry O’ Neill, ki je predstavila primere ojačanja medijske pismenosti in kritičnega mišljenja z uporabo informacijsko-komunikacijskih tehnologij z namenom družbenega vključevanja ter preprečitve indoktrinacije in radikalizacije. Primere dobrih praks so predstavili tudi Kristina Aaltonen iz danske DLF, ravnateljici Suzana Hitrec in Brankica Žugaj iz Združenja ravnateljev srednjih šol Hrvaške, Dirk Debroy iz Ministrva za izobraževanje Flandrije, Belgija, ter Martin Schmalzried iz nevladne organizacije COFACE
V delovnih skupinah smo obravnavali sledeča vprašanja:
Kakšen učinek ima digitalizacija na vključujoče izobraževanje v nacionalnih kontekstih in kateri so izzivi in priložnosti?
Kateri so ključni elementi učinkovite digitalne državljanske vzgoje?
Kakšna dejanja in iniciative so potrebne, da se vzpostavi sposobnost kritičnega mišljenja , da bi se lahko spoprijeli z dezinformacijami na internetu?
Kako se v izobraževanju spoprijeti z naraščajočo individualnostjo študentov in izgubo skupinske kolektivnosti zaradi pojava digitalne kolektivnosti?
Kakšno podporo potrebujejo vodje šol in izobraževalni delavci, ko se soočajo z odgovorno uporabo informacijsko-komunikacijskih tehnologij in družbenih omrežij v kontekstu demokratične digitalne državljanske vzgoje?
Na delavnicah smo v delovnih skupinah prišli tudi do sledečih zaključkov
Med državami v EU je razlika v hitrosti digitalizacije v izobraževanju. Problem je tako v strojni opremi kot tudi v plačevanju licenc in dostopnosti do interneta v posameznih državah. Potreben je nadaljni razvoj kompetenc učiteljic in učiteljev v informacijskih tehnologijah. Včasih ne želimo, da so učenci pametnejši od nas.
Ključni elementi za uresničitev učinkovitega digitalnega državljanstva so vodstva šol, dolgoročna evropska politika na tem področju, uresničevanje kompetenc za izobraževanje za digitalno državljanstvo znotraj šolskih kurikulov po državah. Digitalno strategijo je potrebno sprejeti na evropskem nivoju in jo nato implementirati v državah članicah. Potrebno je ravnovesje med poučevanjem na tradicionalni način ter poučevanjem z uporabo digitalnih sredstev. Potrebno je tudi izobraževanje učenk in učencev na računalniškem področju ter prestop na odprtokodne računalniške programe.
Pariško deklaracijo o izobraževanju je potrebno izvajati v praksi, zato je v času volitev v Evropski parlament pomembno pritisniti na odločevalce, da v naslednjih petih letih v Evropi izobraževanje za digitalno demokracijo pridobi na pomenu in da se vključi znotraj pravice posameznika do kakovostnega in vključujočega izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja v Evropski steber socialnih pravic.
Robin Dewa, predstavnik SVIZ Slovenije na delavnicah projekta EU CONVINCE
