V letošnjem šolskem letu nas tudi covid-19 ne ustavi! Učitelji in učiteljice Osnovne šole Nove Fužine smo se skupaj s partnerskimi šolami projekta Erasmus+ Master Your Emotional Intelligence Skills Through Game Cards (na kratko Master Your Emotions) v novembru udeležili sestankov in delavnic na temo čustvene inteligence v čudovitem in pestrem Istanbulu. Več o obisku turške prestolnice in dejavnostih, ki smo jih izvajali, si lahko preberete na spodnji povezavi:
Po uspešnem obisku glavnega mesta Turčije smo v mesecu decembru pričeli tudi s sestanki in delavnicami z učenci in učenkami naše šole. Pri projektu so se pridružili naslednji učenci in učenke 7. razredov: Kanita Bjelkić (7. a), Lucija Farič (7. a), Tara Hajdin (7. a), Diana Hristovski (7. a), Lia Lajtman (7. a), Rok Nussdorfer (7. a), Aljaž Stijepić (7. a), Olivia Vehar (7. a), Tamara Dimitrijević (7. b), Klara Grmovšek (7. b), Lara Marinšek (7. b), Larja Slatnar Mesec (7. b) in Julija Vodovnik-Ušeničnik (7. b).
V sredo, 8. 12. 2021, so se učenci in učenke udeležili virtualnega Zoom sestanka, na katerem smo se pogovarjali o pojmu ČUSTVENA INTELIGENCA.
Gre torej za sposobnost posameznikov, da prepoznajo svoja čustva in čustva drugih, razločijo med različnimi občutki in jih ustrezno označijo in te informacije uporabijo za usmerjanje mišljenja ter vedenja.Ugotovili smo, da v našem življenju čustva igrajo pomembno vlogo, saj nas okolje, v katerem živimo in delamo, postavlja pred različne izzive. O tem, kakšen bo naš odziv na te izzive, ne odloča samo razum (IQ), ampak tudi razvitost naše čustvene inteligence. Osebe z visoko razvito čustveno inteligenco lažje prepoznavajo in rešujejo konflikte, upravljajo in/ali prilagodijo čustva tako, da se prilagodijo okolju ali cilju.
Učenci in učenke so v prvem tednu decembra krepili svojo čustveno inteligenco s pomočjo pisanja ČUSTVENEGA DNEVNIKA. Pri čustvenem dnevniku ne gre za podrobne zapise o dogodkih, ki so se jim pripetili tekom dneva, temveč osredotočanje na čustva, ki so jih občutili, ter na dogodke, ki so ta čustva povzročili. Pisanje čustvenega dnevnika pripomore k zmanjšanju stresa, anksioznosti, k hitrejšemu prepoznavanju stisk in k boljšemu vpogledu v naša dejanja, odzive ter ponavljajočim čustvenim vzorcem.
Zapisala: Tjaša Salobir
Izvedba projekta je financirana s strani Evropske komisije. Vsebina predstavitve je izključno odgovornost avtorja in v nobenem primeru ne predstavlja stališč Evropske komisije.